Končno sva spet na Jadranu, v najinih destilarskih nebesih. Neponovljivo lepa narava, čisto morje in obilica mediteranskih aromatičnih zelišč, ki prosto rastejo v naravi. Našla sva cele poljane žajblja, od daleč se vidijo njegovi vijolični cvetovi. V zraku lebdi njegov vonj in prišla sva zadnji trenutek, da še ujameva to aromo. V nižjih legah je že odcvetel, a na pobočjih višjih hribov nad slikovito obalo ga je še dovolj.
Raziskujeva naravo v okolici in se pripravljava na destilacije. Globoko se zavedava, da sva resnično lahko hvaležna življenju za te čarobne trenutke, ki jih preživljava tukaj. Res, lepo je biti destilar!