Precej časa sva iskala primerno ime za najin vrt. Na njem gojiva zelišča in vrtnice, uporabila jih bova za eterična olja in želela sva, da bi ime vrta to nekako povedalo. Zeliščni vrt mi je bilo premalo izpovedno, vse izpeljanke iz besede aroma mi nekako niso sedle. Potem pa sem naletela na staro slovensko ime za zelišča – dišavnice. Bingo, to je to! Povezuje zelišča in vonj, kar je bistvo najinega delovanja. Dodatek ‘pri Vidi’ je nato nastal čisto naravno. Najina soseda Vida je znana daleč naokrog po svoji edinstveni kulinariki in če hočeva komu, ki prvič prihaja k nama, razložiti, kje naju najde, rečeva le ‘pri Vidi’.

Ime se mora videti, zato sva našega lokalnega umetnika Zmaga Kovača spet prosila za pomoč. Ustvaril je unikatno leseno tablo z napisom in svojevrstno zgodbo, kot le on to zna. Les je bil del ogromne atlaške cedre, ki se je podrla v mariborskem mestnem parku. V Mariboru imamo enega najlepših mestnih parkov v tem delu Evrope, ki je zelo priljubljen med meščani in zelo sem vesela, da les prihaja prav od tam. Komunalni delavci so jo hoteli odstraniti in odstopiti nekomu za kurjavo, a je Zmago nekako izvedel za to, jo odkupil in zdaj iz nje ustvarja svoje umetnine. Čudovito, res, zelo sva je vesela!