Staranju ne moremo ubežati, lahko pa na staranje gledamo kot na »dozorevanje«. Najbrž ga ni med nami, ki si ne bi želel lepega in vitalnega zrelega obdobja življenja. Da si pri tem lahko pomagamo tudi z vohanjem, je za marsikoga med nami presenetljivo. A znanost nas pogosto preseneti z novimi spoznanji.
Obstaja več obsežnih epidemioloških študij, ki so preučevale povezavo med izgubo voha in povečano umrljivostjo ljudi. Švedska longitudinalna študija iz leta 2019, ki je trajala 6-12 let in je zajela vzorec 2.500 udeležencev, je pokazala zanimive rezultate. Spremljali so sposobnost prepoznavanja 16 različnih vonjev pri udeležencih od 72. leta starosti naprej. Vsaka napačno prepoznana vonjava na testu je bila povezana s približno 5–6 % večjim tveganjem smrti v naslednjih letih spremljanja. Slabši rezultat na testu identifikacije vonjev je bil povezan z višjim tveganjem smrti v 10–12 letih spremljanja. Podobne rezultate so dale tudi avstralska kohortna študija iz leta 2012, ameriška študija iz leta 2014 še mnoge druge študije.
Kako je vohanje povezano z »dozorevanjem«?
Raziskovalci poudarjajo, da izguba voha verjetno ni vzrok smrti, ampak biomarker splošnega biološkega staranja. Voh je zelo občutljiv pokazatelj splošnega stanja telesa, izguba voha po 60. letu pa je zgodnji opozorilni znak drugih bolezenskih procesov v telesu, ne pa neposreden znak bližnje smrti. Izguba voha tudi ne pomeni nujno bolezni. Razen starosti so lahko pogosti drugi vzroki delne ali popolne izgube voha kajenje, kronični sinusitis, okužbe, poškodbe glave, COVID-19. Zato je voh predvsem pokazatelj tveganja, ne pa diagnostični test.
Voh je edino čutilo, ki ima zelo neposredno povezavo z možgansko skorjo. Vohalni signali potujejo iz vohalnih receptorjev neposredno v področja možganov, ki so ključna za spomin, čustva in učenje. Ta del možganov je med prvimi, ki ga prizadenejo procesi staranja možganov. Zato se spremembe pogosto pokažejo najprej v vohu. Dobra novica pri tem je, da se nevroni v nosu neprestano obnavljajo. Pri staranju ali boleznih se ta proces obnavljanja nevronov upočasni. Nevroplastičnost (sposobnost obnavljanja vohalnih nevronov) lahko spodbudimo z enostavnim in vsem dostopnim vohalnim treningom.
Preprost domač test sposobnosti vohanja
Če želite za začetek dela s čutom voha svoje vohalne sposobnosti oceniti kar sami, lahko izvedete preprost domač test vohanja. Uporabite pet običajnih stvari, ki jih imamo v domači kuhinji: kavo, limono ali pomarančo, česen, čokoladao, meto ali zobno pasto. Test naredite takole:
- zaprite oči,
- naj vam nekdo približa en vonj na približno 2–3 cm od nosu,
- normalno vdihnite 2–3 krat,
- poskusite prepoznati vonj,
- med posameznimi vonji počakajte 30 sekund.
Če ste pravilno prepoznali vseh pet vonjev, je vaš voh verjetno normalen. Če ste prepoznali tri do štiri vonje, je vaš voh rahlo oslabljen. Če pa ste prepoznali največ dva vonja, je možna izrazitejša izguba voha (anosmija).
Kaj zmore trening vohanja?
Pri treningu vohanja gre za redno, načrtno vohanje različnih močnih vonjev, s čimer se spodbuja obnavljanje in prilagajanje vohalnega sistema. Zaradi že omenjene nevroplastičnosti je trening vohanja učinkovit tudi v starosti.
Klasičen protokol treninga vohanja traja 3 mesece in je razdeljen na tri faze. V prvem mesecu vključuje štiri različne vonje, na primer vrtnica, limona, evkaliptus, klinčki. V drugem mesecu uporabite štiri nove vonje – pomaranča, meta, kava, med. V tretjem mesecu pa uporabite vonje bora, banane, čokolade in sivke.
Postopek izvajanja treninga je v vseh treh fazah enak in je dokaj preprost:
- vsak vonj vohate približno 20 sekund,
- istočasno z vohanjem si poskušate zavestno priklicati spomin na vonj,
- vohajte 2 krat na dan,
- vztrajate vsaj 3 do 6 mesecev.
Številne raziskave kažejo, da približno 30–60 % ljudi opazi izboljšanje. Rezultati so boljši, če je izguba voha delna in ne popolna. Pomembno je tudi, da se s treningom začne čim prej po izgubi vonja in da se izvaja dovolj dolgo (več mesecev). Zato iz novejših študij izhaja, da bi trening vohanja lahko postal preprosta nefarmakološka podpora možganom pri staranju.
Kako naprej?
Obstaja kar nekaj raziskav, ki podpirajo idejo, da lahko stimulacija vohalnega sistema (npr. trening vohanja) vpliva na možgane in potencialno upočasni nekatere vidike kognitivnega staranja. Nobena raziskava ni zaznala škodljivih stranskih učinkov te metode. Pomembno pa je poudariti, da so dokazi še vedno omejeni in večinoma posredni (kognitivni testi, magnetna resonanca možganov, funkcionalne povezave).
Trening vohanja verjetno ne podaljša življenja neposredno, lahko pa izboljša voh in uživanje v hrani ter drugih prijetnih vonjih, zmanjša tveganje za podhranjenost, spodbuja možgane preko nevroplastičnosti in poveča kognitivno stimulacijo. Vse to so dejavniki, ki so povezani z boljšim zdravjem v zrelem obdobju.
Na nas samih je odločitev, če bomo te izsledke upoštevali ali ne. Najbrž bo trajalo še kar nekaj časa, preden bo ta metoda našla pot v preventivno klinično prakso. Lahko se prepustimo pasivnemu čakanju ali pa zavihamo rokave in se dela lotimo sami. V katero skupino sodite vi?
Članek je bil objavljen v tiskani izdaji novic Zazdravje. net, mar.-apr. 2026