V Franciji je muškatni žajbelj tretje najpogosteje gojeno zelišče, takoj za sivko in lavandinom. Razlog je njegov vonj, ki ga parfumska industrija rada uporablja kot fiksator predvsem v moških parfumih. Slovi kot ženska rastlina ‘par excellence’ in tudi kot afrodiziak.

Muškatni žajbelj je sorodnik navadnega vrtnega žajblja. Sorodstvena povezava na prvi pogled ni jasno vidna, saj je muškatni žajbelj v primerjavi z navadnim precej višji (zraste tudi preko enega metra), ima zelo velike liste in cvetove, njegov vonj je popolnoma dugačen. Jasno pa se pokaže pri posebni obliki cvetov, ki je skupna obema vrstama.

Eterično olje ima predvsem v cvetovih, nekaj ga je tudi v listih. Nabran je ročno na našem Dišavnem vrtu. Je bledo-rumenkaste barve, donos pri destilaciji je običajno 0,12-0,15%. Zanimivo je, da dvoletna varianta te rastline običajno da višje donose eteričnega olja kot trajna.

Vonj muškatnega žajblja je težak, opojen in rastlinski, primerljiv z nekaterimi težkimi vini. Kljub temu, da je prijeten, lahko v premočnih koncentracijah deluje zadušljivo.