Staro slovensko ime za jelko je hoja, tudi hojka. V slovanski mitologiji je jelka zaščitnica pred slabim in je bila vedno povezana z različnimi zimskimi običaji. Zato ne preseneča, da so jo izbrali kot božično drevo, čeprav je tovrstna uporaba v naših krajih relativno mlada.

Od drugih eteričnih olj jelke loči naše eterično olje čist vonj, ki je posledica doslednosti pri nabiranju vršičkov. V običajnih proizvodnih destilacijah navadno naberejo kar velike konce jelkinih vej. Cele veje nato s pomočjo mehanskih drobilcev vej zdrobijo na koščke velikosti 3-4cm. Pri tem dobijo kar kompaktno maso, ki pa razen iglic vsebuje tudi veliko zdrobljenega jelkinega lesa. Debelejših vej namreč zaradi želje po čimbolj učinkovitem postopku ne izločajo. Tako prihranijo veliko časa, vendar pa je masa, ki jo nato destilirajo, precej manj kakovostna. Takšno eterično olje ima običajno zelo lesno in grobo noto vonja.

Pri nas ročno naberemo le gibke zelene konce vejic, vse debelejše veje izločimo. Vršičke nato še ročno narežemo na 4-5cm velike koščke. Tako dobljena masa za destiliranje ima zelo malo lesenih delcev, prevladujejo iglice in zeleni konci vejic. Eterično olje, ki iz tega nastane, zato nima grobega lesnega vonja.

Eterično olje se nahaja predvsem v iglicah, nekaj ga je tudi v mladih storžih. Eterično olje jelke je poznano tudi kot gozdni zdravilec, saj je precej vsestransko. V vejicah ga je 0,5-1,0%. Barva olja je bledo rumena. Hitro oksidira, zato ga je priporočljivo hraniti dobro zaprtega in na hladnem mestu.

Vonj jelke je v naših spominih nezgrešljivo povezan z božičnim vzdušjem. Je balzamičen in močno osvežilen. Prostor odišavljen z eteričnim oljem jelke daje prijeten občutek svežine in sprehoda po gozdu. Prostor dezinficira in osveži, kar je še posebej priporočljivo v času sezonskih infekcij.